Zmajev potep: Banovci

1
Vir: Banovci

Banovci so naselje v Občini Veržej. Ležijo sredi Murskega polja, natančneje 1,5 km južno od Veržeja (kjer je tudi sedež občine). Banovci imajo zaradi panonskega podnebja dobre pogoje za kmetijstvo. S kmetijstvom se ukvarja 54 % aktivnega prebivalstva. Ostali so večinoma zaposleni v bližnjem Ljutomeru in Murski Soboti. Razvijajo se tudi obrtniško-storitvene dejavnosti, predvsem gostinstvo in zdraviliški turizem.

Kopališče Term Banovci ponuja 2.000 m2 vodnih površin s slapovi, tobogani, podvodnimi masažami, whirpooli in vrelci. Kopanje je mogoče v treh zunanjih in notranjem bazenu s termalno vodo (34-38 °C), v plavalnem bazenu z navadno vodo, v bazenu s toboganom ter otroškem bazenu. Bazenski kompleks je namenjen gostom vseh generacij, ki želijo uživati biti v stiku z naravo. S posluhom za želje najmlajših gostov tudi v kopališču poteka animacijski program. Oddih v Termah Banovci prispeva k popolni sprostitvi, marsikomu pa izboljša počutje, saj je termalna voda iz Term Banovci bogata s fluoridom in je pripomore pri lajšanju revmatičnih tegob in tegob pooperativnih stanj gibalnega sistema. Ločeno od ostalega kopališča sta v sklopu naturistične ponudbe na voljo termalni wellness bazen in Kneipp osvežitveni bazen s številnimi vodnimi atrakcijami in vodnimi masažami z whirpoolom.

Terme Banovci 1

Babičev mlin na Muri je edini panonski plavajoči mlin v Sloveniji. Nahaja se pri kraju Veržej, ki je 1,5 kilometra oddaljen od Banovcev. Vodni mlin je na reki, mlinarska hiša pa na kopnem. Gre za spomenik slovenske dediščine, ki je neprecenljive vrednosti, saj je še edini plavajoči mlin na Muri. Na reki je bilo konec 18. stoletja približno 69 plavajočih mlinov. Lastniki mlina so družina Babič. Mlin je bil postavljen leta 1890. Bil je plavajoč in se je prilagajal nivoju vode. Plavajoči mlini so bil značilni za ravninske pokrajine. Te so bile dokaj gosto naseljene. Prebivalci so pridelovali večinoma pšenico in žito. Mlin je bil v celoti zgrajen iz lesa in neodvisen od količine padavin. Ker je ta mlin zgorel v požaru, so leta 1925 zgradili novega. Mlinarska koča se je nato nahajala na bregu Mure. Vodno kolo je bilo pritrjeno na dveh lesenih plavajočih čolnih. Sedanji mlin je lesen, postavljen na štirih stebrih ob bregu reke Mure, vodno kolo pa je pritrjeno na dveh plavajočih čolnih, ki sta iz železa. V Babičevem mlinu še vedno meljejo moko na tradicionalen način. Mlinar vam bo z veseljem razkril kakšno skrivnost svojega poklica. Lahko pa tudi kupite rženo, belo, ajdovo, krušno in koruzno moko ter proseno kašo in druge mlevske izdelke.

Fotografija osebe Darja Podlipnik.

Mimo prleških izletniških točk vodi urejena kolesarska pot. S kolesom se lahko odpravite na vinsko pot, si ogledate gnezdišča čapelj, se z brodom odpeljete čez Muro ali do čebelarskega muzeja.